Omemba: Admir Baltić

»Izjemno sem ponosna, da imamo oddajo, kot je NaGlas! na naši televiziji. Izjemno pomembno je to, da oddajo ustvarjajo novinarke, katerih materni jezik je jezik republik nekdanje Jugoslavije. In da mi to slišimo vedno znova, da nas opomni. To se mi zdi nekaj, kar javni servis mora imeti.«

»Ta tip oddaje je bilo nekaj, kar sem dolgo časa zagovarjal in postavljal, kot zahtevo do RTV-ja in države še bolj, kot aktivist znotraj bošnjaških kulturnih društev. Vedno je bil problem, kako z neko našo zgodbo, z nekim našim dogodkom, z nekimi našimi problemi priti v mainstream medije. Tako da s tega vidika je ta oddaja naredila ogromen preskok v smislu prepoznavnosti in vidnosti teh skupnosti v Sloveniji.«

»Od takrat je to moja najljubša sladica, čeprav imam sladkorno bolezen.«

»Tako je. Ampak včasih moramo obravnavati tudi te, če želimo, da se kaj spremeni.«

»Bili bi veseli dodatne finančne pomoči države, da bi vsebine kulturnih manjšin ustvarjali na še bolj poglobljen, sodoben način in jih približali mladim.«

»Niti predstavljala si nisem, da oddajo spremlja toliko gledalcev. Mislila sem, da nas urednica malo spodbuja, kadar nam reče, da nas vsi gledajo. Vendar tudi v službi pogosto slišim, da veliko ljudi gleda oddajo.«

»Vemo, da imajo ljudje iz nekdanje Jugoslavije težave s pridobivanjem dovoljenj za delo in bivanje, jezikovnimi tečaji in podobno, z iskanjem stanovanja, primernega bivališča, šefi v službi, stanodajalci in drugimi. Ampak vsaka od nas novinark, da preživi, je nekje drugje redno zaposlena ali pa opravlja še druga prekarna dela.«

»Če se ne motim, smo začeli februarja, mene pa so doleteli izbrisani. Pripravljala sem prispevek o predstavi Oliverja Frljića, ki je v gledališču v Kranju ustvaril predstavo o izbrisanih. Prispevek je bil dolg kar štiri minute. Mislim, da nikoli pozneje nisem pripravila tako dolgega prispevka!«

»Kot poje skupina Zabranjeno pušenje: 'Kdo bo poslušal o tujem trpljenju?' ('Ko će slušat tuđu muku?')«

»Vsakič znova presenetijo z izbiro gosta. Mogoče si slišal zanj mogoče ne, ga pa spoznaš. Odlični ljudje – talentirani, nadarjeni, delovni. Slovenija ima izredne ljudi, ampak ima tudi prišleke, ki so se integrirali in so odlični.«

»V komediji mi prej nikoli ni bilo preveč blizu polje igranja z besedami. Sem bolj pripovedovalec zgodb, znotraj katerih iščem smešne trenutke.«

»Varčujem se za oder.«

»Mislim, da nisem tako profesorski, v vsakdanjem življenju se tudi ne oblačim tako. To je pač lik, ki ga igram.«

»Kaj se v soboto zvečer gleda pri vas doma? Največkrat si pogledam svojo rubriko takoj, ko jo posnamem, čisto toliko, da vidim, ali je v redu.«

»Pri meni besedilo nastaja tako, da si ga govorim sam sebi, zato tudi potrebujem samoto, ki pa si je ni tako lahko vzeti.«

»V teh turbulentnih časih, ko se vse spreminja s svetlobno hitrostjo, je za gledalca blagodejno, da si bo lahko pogledal oddajo, za katero ve, kaj ga v njej čaka.«

»Seveda bodo v oddaji manjše spremembe in novi liki, brez katerih ne gre, ampak tudi v tej sezoni bomo kritični, aktualni in zabavni, torej, vse po starem.«

»To, da je Tilen Artač izjemen, že dolgo ni nobena skrivnost. Skupaj sva sodelovala že v oddajah, ki so bile pred Kaj dogaja, zato se dobro poznava in veva, kaj lahko pričakujeva drug od drugega.«